Nominiranci o Levstikovi nagradi

Strokovni komisiji sta za leto 2021 razglasili pet nominirancev za izvirno leposlovje in pet za izvirno ilustracijo. Nagrajenca bosta znana 8. junija.

Še pred podelitvijo nagrad smo nominirance povprašali, kaj menijo o Levstikovih nagradah in kaj jim pomenijo nominacije, zaupali pa so nam tudi, katera otroška knjiga ali ilustracija jim je najbolj pri srcu.
 

Anja Štefan

Nominacija za izvirno leposlovje za knjigo Zajčkova hišica

»Vesela sem, da je žirija mojo Zajčkovo hišico prepoznala in izpostavila kot kakovostno delo. Vsaka taka pozornost knjigi dobro dene: razširi ji krog bralcev in utrdi mesto med njimi. So mi pa podelitve Levstikovih ljube tudi, ko moja dela niso vpletena. Progam je navadno svež in duhovit, srečanja s kolegi pa vedno prijetna.«

Barbara Gregorič Gorenc

Nominacija za izvirno leposlovje za knjigo Negotove pesmi

»Nominacija – katerakoli – zagotovo pomeni, da je delo všeč poznavalcem določenega področja, ki spremljajo nova dela in jih z izborom tako približajo tudi naključnim bralcem.

Tako se mi zdi lepo, da bodo Negotove pesmi z nominacijo malo bolj opažene in bodo v veselje mladim, ki so jim namenjene, in malo manj mladim, ki so jim prav tako všeč (smeh).

Kaj le bi rekel Fran Levstik ob mojih pesmih? In kaj šele Martin Krpan? Ja, Martin Krpan je gotovo ena najljubših knjig mojega otroštva! (smeh)«

Blaž Lukan

Nominacija za izvirno leposlovje za knjigo Fantek in punčka

»Velikokrat se spomnim na otroško knjigo Mire Mihelič Štirje letni časi z ilustracijami Franceta Miheliča. Prebral sem jo v zgodnjem otroštvu in name je naredila močan vtis, o njenih likih se mi je velikokrat tudi sanjalo; in čeprav jo še vedno imam, je nisem nikdar več vzel v roke, da ne bi tisti čar, ki sem ga občutil takrat, nenadoma izpuhtel.

Upam, da bodo pesmi, zbrane v knjigi Fantek in punčka, ki ji bo nominacija za Levstikovo nagrado nedvomno pripomogla, da bo prišla v več mladih rok, kot bi sicer, v njih vzbudile podoben čar. Levstiku sem poleg za nekatera večna literarna dela, med njimi še posebej tista za otroke, hvaležen še za to, da je postavil temelje za slovensko gledališče, v katerem delam tudi sam.«
 

Polona Lovšin

Nominacija za izvirne ilustracije v knjigi Drevo

»Bila sem zelo počaščena, ko me je nekdanji likovni urednik Pavle Učakar izbral, da ilustriram pesem Drevo Tomaža Pengova. To je bilo kot sen. Levstikovo nominacijo pa dojemam kot potrditev, da sem delo dobro opravila, čeprav so v resnici bralci tisti, ki me pobožajo v srce.

Moje najljubše literarno delo v okviru nominirancev so pesmi Blaža Lukana Fantek in punčka, pa seveda Ana Zavadlav. Pesmice o punčkah in fantkih so za mojo dušo, ker imam v sebi zelo radovedno deklico.«
 

Damijan Stepančič

Nominacija za izvirne ilustracije v knjigi Negotove pesmi

»Vsak avtor je vesel nagrade ali nominacije. Knjige so po naravi in svojem bistvu kot zakopani zakladi, ki potrpežljivo čakajo, da jih bralci in gledalci odkrijemo. Nagrada in nominacija vsekakor ta skriti zaklad naredi bolj viden, ga izkoplje iz povprečja. Tako si nagrado zasluži knjiga, avtor ji zgolj posodi ime.«

Igor Šinkovec

Nominacija za izvirne ilustracije v knjigi Si že kdaj pokusil Luno?

»Levstikova nagrada ima že dolgo in bogato tradicijo, z vrsto nagrajenih avtoric in avtorjev, ki jih zelo cenim. Zato je nominacija vsekakor velika vzpodbuda za moje nadaljnje delo. Med številnimi odličnimi slovenskimi slikanicami bi težko izbral eno samo. So pa Tri botre lisičice z ilustracijami Ančke Gošnik Godec tiste, ki so me najbolj zaznamovale v otroštvu.«

Maja Kastelic

Nominacija za izvirne ilustracije v knjigi Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersen

»Levstikova nagrada je vrhunsko priznanje in eno tistih, ki sem se jih ob prejemu za svojo prvo knjigo najbolj razveselila. Med prejemniki so sama velika imena slovenske ilustracije in knjige, ki so se vedno znova potrdile z odličnostjo in so del našega kulturnega kanona. Biti del te tradicije in obenem nominiran med toliko res izjemnimi soustvarjalci in knjigami, ki so vse po vrsti sijajno narejene, je zame ogromna čast. Knjige so zame tak zaklad, neprecenljivo je imeti na voljo toliko kakovostne literature in težko izberem najljubše delo – zame je čudovitejše imeti rad mnogo knjig, ki te vsaka ob svojem času navduši, vznemiri ali potolaži.«
 

Ana Zavadlav

Nominacija za izvirne ilustracije v knjigi Obisk

»Vesela sem tega priznanja (nominacije), še posebej, ker prihaja iz rok tako odličnih »selektorjev«. Za trenutek je nominacija čisto veselje, postavi me ob bok meni zelo ljubih ilustratorjev, naslednji hip pa se od nekod izvije malenkost resnejša misel, da moram nagrado z naslednjim delom upravičiti. Ampak novo besedilo, ki ga dobim v ilustriranje, je spet novo iskanje. Kot bi začela iz nič, pozabim na nagrade in priznanja in grem na pot.Moje najljubše literarno delo in ilustracija za otroke in mladino? V vsakem življenjskem obdobju različno, ne bi mogla izbrati le enega dela, se mi pa zdi, da se globoko v spomin vtisnejo prav tiste zgodbe in podobe, ki sem jih doživljala v zgodnjem otroštvu. To so zgodbe in pravljice, ki sta jih ilustrirali Marlenka Stupica in Ančka Gošnik Godec. K tem podobam se vedno znova vračam.«
 

Tinka Bačič

Nominacija za izvirno leposlovje za knjigo Gumbki

»Zelo sem vesela nominacije! Med literarnimi deli, ki so od daljnega 1949 do danes prejela Levstikovo nagrado, je veliko meni ljubih. Prav posebno mesto imata Piko Dinozaver in Peter Nos je vsemu kos Leopolda Suhodolčana, še vedno me nasmejijo Geniji v kratkih hlačah Slavka Pregla ... Tam nekje na vrhu lestvice meni najljubših so pesmi in pravljice Anje Štefan ter zgodbe o Anici Dese Muck, s katerimi sem pred leti razvajala svoja otroka. Tu pa so še imenitna poljudnoznanstvena dela, kot sta Nejc in drobnoživke Aleksandra Konjajeva in Iz življenja žuželk Antona Polenca.«
 

Simona Semenič

Nominacija za izvirno leposlovje za knjigo Skrivno društvo KRVZ

»Menim, da je Levstikova nagrada, tako kot tudi vse druge nagrade, zelo pomembna za ustvarjalke in ustvarjalce in za založništvo nasploh, saj na ta način ustvarjalke in ustvarjalci in njihova dela pridobijo na vidnosti. Promocija je pomemben del vseh umetniških praks in nagrade k temu zelo pripomorejo, v nemalo primerih pa so pravzaprav tudi edina možnost, da dela dobijo pozornost. Ob tem se mi zdi vedno znova nujno poudarjati, da so nagrade tudi pomembna motivacija za umetnike in umetnice, saj mit o umetniku in njegovi notranji nuji, ki ne rabi nikakršne zunanje potrditve, še vedno trmasto vztraja v zavesti ljudi. 

Roman Skrivno društvo KRVZ je moje prvo prozno delo, ki je doživelo objavo. Ko je bilo nagrajeno z Modro ptico, me je to izjemno navdušilo in mi dalo zagona za pisanje proze. Do takrat sem bila glede proze povsem nesamozavestna, tako da mi je ta nagrada pokazala, da so tu še ena vrata, skozi katera lahko vstopim.

Nominacija za Levstikovo nagrado je to še dodatno okrepila. Dvomi so seveda še zmeraj in verjetno zmeraj bojo, ampak nominacijo za Levstikovo nagrado si razlagam kot neko sporočilo, da je skrajni čas, da se posvetim pisanju proze. Nadaljujem, kjer sem ostala. Zdaj se moram torej samo še usesti za računalnik in kaj napisati. (smeh) 

Če me sprašujete po najljubšem literarnem delu in ilustraciji za otroke, moram reči, da jih je več. Ampak tokrat bom omenila Čarodejna kreda Zinken Hopp. To je knjiga, ki sem jo kot otrok prebirala znova in znova. Še vedno je med otroškimi knjigami, popisana, pobarvana, raztrgana, polepljena, spet raztrgana, spet polepljena. Še vedno jo kdaj pa kdaj primem v roke in kaj preberem iz nje.«